Rekonstrukcijska kirurgija

V sklopu rekonstrukcijske kirurgije pokrivamo različna področja:

Za pregled in poseg v Mariboru se lahko naročite preko obrazca za naročanje ali nas pokličite.

Rekonstrukcija dojke

Skozi vso zgodovino človeštva predstavljajo dojke pomemben simbol lepote ženskega telesa, ženskosti, materinstva in spolnega poželenja. Izguba celotne ali dela dojke, predstavlja za žensko funkcionalno in estetsko motnjo, zato prihaja pri njih do podobnih reakcij in zaskrbljenosti, kot pri osebah, ki izgubijo ud ali drug pomemben del telesa. Rekonstrukcija dojke povrne ženskemu telesu ponovno celovito podobo in marsikateri bolnici potrebno samozavest potrebno za premagovanje vsakodnevnih življenjskih ovir.

Poznamo dva osnovna načina rekonstrukcije; rekonstrukcija s prsnimi vsadki in rekonstrukcija z lastnim tkivom. Vsaka metoda ima svoje prednosti in pomanjkljivosti. Za vsako posameznico je potrebno izbrati optimalno metodo glede na obstoječe telesne značilnosti, morebitne pridružene bolezni ter na njene želje in pričakovanja.

Rekonstrukcija z implantati je enostavnejša in hitrejša, običajno pa sta do dokončne rekonstrukcije potrebna dva posega. Pri prvem vstavimo pod prsno mišico začasni implantat, katerega volumen po operaciji postopno povečujemo, z dodajanjem fiziološke raztopine. Ko po nekaj mesecih dosežemo ustrezno velikost in je koža dovolj raztegnjena, ga zamenjamo s stalnim prsnim vsadkom. Uporabljamo enake vsadke kot pri estetskih povečanjih dojk.

Rekonstruirana dojka je napram zdravi dojki v mnogih primerih manj simetrična po obliki, velikosti in položaju, kot pri rekonstrukciji z lastnim tkivom. Velika prednost tovrstne rekonstrukcije je, da ne pušča dodatnih brazgotin in sprememb na drugih delih telesa.

Rekonstrukcijo z lastnim tkivom pa opravimo s prenosom kože in maščevja, včasih tudi dela ali celotne mišice. Najpogosteje uporabimo tkivo s spodnjega dela trebuha. Dojka, rekonstruirana z lastnim tkivom, je običajno bolj simetrična zdravi dojki. Operativni poseg je dolgotrajnejši, največkrat je potrebna mikrokiruška tehnika, zato lahko takšne posege opravlja le usposobljena ekipa. Na delu telesa, kjer odvzamemo tkivo ostane trajno vidna brazgotina.

Že nekaj let se rekonstrukcija dojke opravlja tudi s prenosom maščobnih presadkov. Presadke odvzamemo z enakim postopkom, kot opravljamo liposukcijo. Odvzeto tkivo se nato z različnimi tehnikami prečisti in vbrizga s posebno tehniko v področje manjkajoče dojke. Za rekonstrukcijo primerno velike dojke je običajno potrebno poseg ponoviti še dva do tri krat.

Še boljši rezultat dosežemo, če bolnica dva do tri tedne pred posegom uporablja sistem BRAVA za raztezanje kože in podkožja na mestu rekonstrukcije. Velika prednost tovrstne rekonstrukcije je, da dosežemo dobro simetrijo z zdravo dojko, poseg pa ne povzroča dodatnih brazgotin na drugih delih telesa.

Večina bolnic je z rekonstruirano dojko zadovoljna, seveda pa morajo biti pričakovanja realna in potrebno se je zavedati, da rekonstruirana dojka nikoli ne more biti identična tisti, ki je bila odstranjena.

Kožne spremembe

Koža je največji organ telesa in omogoča zaščito notranjosti telesa pred zunanjimi vplivi. Njena površina je neprestano izpostavljena številnim zunanjim vplivom, ki so najpomembnejši vzrok za nastanek različnih in številnih kožnih sprememb. Starejši je posameznik več sprememb je pričakovati.

Večina sprememb na koži je na srečo nenevarnih, zato njihovo odstranjevanje ni potrebno. Odstranjujemo jih v primerih, ko so za posameznika estetsko moteče, ali ko zaradi lokalizacije povzročajo pogoste težave, se pogosto ranijo ali zaradi mehanskega draženja povzročajo vnetne spremembe kože.

Odvisno od tipa spremembe kože jih odstranjujemo na več načinov:

  • laserska ali električna ablacija,
  • zamrzovanje (krioterapija),
  • s pomočjo keratinolitičnih sredstev,
  • kirurška ablacija,
  • izrezanje.

Kožne spremembe, ki jih s kliničnim pregledom ali drugimi metodami (dermatoskopija) ne moremo jasno opredeliti in tiste, ki so sumljive ali kažejo jasne klinične znake nevarne (maligne, rakaste) spremembe kože, je potrebno odstraniti kirurško in histološko pregledati. Glede na izvid histološke preiskave lahko zdravljenje zaključimo, ali pa izvršimo še nadaljnje potrebne kirurške in druge ukrepe.

Kirurško zdravljenje kožnih sprememb je izključno domena plastičnega kirurga. Pogosto jih odstranjujemo s predela obraza in mnogokrat je zaradi njihove velikosti po odstranitvi potrebna ustrezna rekonstrukcija nastale vrzeli, da so estetske in funkcionalne posledice čim manjše.

Pri odkrivanju nevarnih sprememb kože je pomembno samoopazovanje obstoječih in novo nastalih sprememb. Morebitne spremembe velikosti, oblike, barve, pojavljanje neenakomernega obarvanja, pojavljanje tipnih zatrdlin v spremembi, nejasna meja proti koži v okolici, razjeda površine, ki ne zaceli, ranljivost na običajne vsakodnevne dražljaje (brisanje z obrisačo, draženje oblačil) so lahko znak, da gre za sumljivo, ali nevarno spremembo. V takem primeru je priporočljivo opraviti posvet pri osebnem zdravniku.

Zdravljenje opeklin in njihovih posledic

Opekline predstavljajo eno najtežjih oblik poškodb in s tem velik medicinski in psihosocialni problem. V Sloveniji zavzemajo približno 4% vseh poškodb in so v zadnjih desetletjih in letih v upadanju. Gre za raznoliko skupino poškodb, glede na vzrok ter čas in jakost delovanja povzročitelja. Pogosto zapustijo hude trajne funkcionalne in estetske motnje.

Zdravljenje in rehabilitacijo obsežnih opeklin izvajajo opeklinski centri, saj predstavljata izjemno zahteven in dolgotrajen proces, ki zahteva veliko truda, tako s strani poškodovanca kot tudi tistih, ki zdravijo in obravnavajo poškodovance z opeklinsko poškodbo. Potrebno je dobro in tesno sodelovanje strokovnjakov iz različnih področij medicine.

Poleg plastičnega kirurga sodelujejo pri obravnavi težje opečenih še anesteziologi, strokovnjaki za intenzivno medicino, internisti in mnogi drugi. Nega opečenih bolnikov je zelo zahtevna in dolgotrajna, zato zahteva veliko truda in naporov od službe zdravstvene nege. V fazi rehabilitacije je izrednega pomena prispevek fiziatrov, fizioterapevtov in delovnih terapevtov. Pri ponovnem vključevanju v delovno in socialno okolje je pogosto potrebna pomoč psihiatrov, psihologov in svojcev.

Zmanjševanje posledic opeklin kot so brazgotine, deformacije, kontrakture sklepov je izključna domena plastičnega kirurga. Običajno se korektivni posegi pričnejo izvajati več mesecev po zaključenem zdravljenju opekline. Pogosto je končni rezultat dosežen šele po več kirurških posegih.

Kirurgija roke

V mnogih deželah in tudi v Sloveniji se z obravnavo poškodb in s kirurškim zdravljenjem obolenj rok ukvarjajo plastični kirurgi. Zaradi svoje funkcije in neprestane izpostavljenosti vplivom okolja, so poškodbe rok pogoste. Enostavne poškodbe se običajno obravnavajo v urgentnih ambulantah. S kompleksnimi in zapletenimi poškodbami (komplicirani zlomi, poškodbe živcev, poškodbe tetiv), predvsem pa z zmanjševanjem njihovih posledic pa se ukvarjamo izključno plastični kirurgi.

Tudi številna obolenja rok se lahko uspešno zdravijo in ozdravijo s primernim kirurškim posegom.

Sindrom zapestnega prehoda (Syndroma canalis carpalis) je eno najpogostejših obolenj roke, ki prizadene približno 3% – 4% ljudi. Simptomi so značilni in se kažejo kot omrtvelost in z mravljinci v prvih treh prstih in polovici četrtega prsta. S stopnjevanjem utesnitve se pojavijo tudi bolečine, najpogosteje pekočega in žarečega karakterja. Značilno je tudi, da so močnejše preko noči. Vzrok za nastanek utesnitve ni nikoli poklic, so pa težave, ko pride do nastanka obolenja, pri nekaterih opravilih izrazitejše. Kirurško zdravljenje je uspešno v več kot 90% primerov. Odvisno od poklica je po posegu potrebna 4 – 8 tedenska odsotnost z dela.

Zaskočen prst (Tendovaginitis stenosans) se kaže najprej z občutljivostjo dlanske strani osnovnega sklepa katerega koli prsta, lahko istočasno tudi več prstov. Najpogostejše so težave s palci. Z napredovanjem obolenja pride do preskokov pri gibih členkov, ali do nezmožnosti iztegnitve prsta. Najprej poskušamo težave odpraviti z injiciranjem zdravila v okolico tetive in v začetni del tetivnega kanala. Na ta način uspemo ozdraviti preko 50% primerov. V primeru neuspeha tovrstnega zdravljenja po treh do štirih poskusih, se običajno odločimo za kirurško zdravljenje. Pri operativnem posegu prekinemo in razširimo streho začetnega dela tetivnega kanala.

Dupuytrenovo obolenje (Contractura Dupuytren) se kaže z razvojem trakastih kožno podkožnih zatrdlin v dlani, največkrat v predelu četrte in pete dlančnice. Z razvojem obolenja pride do krčenja in nezmožnosti popolne iztegnitve pripadajočih prstov. Pri operativnem posegu odstranimo zadebeljene in spremenjene dele podkožnega tkiva. Včasih je potrebno odstraniti tudi del pripadajoče kože. Operativni poseg je za roko precej agresiven, zato traja rehabilitacija običajno več mesecev. V zadnjih letih obolenje uspešno zdravimo tudi s tehniko presajanja lastnega maščevja.

Rehabilitacija
Rehabilitacija po kirurškem zdravljenju bolezni rok in zdravljenju poškodb je kompleksna in zelo zahtevna. V veliko pomoč na poti do primernega končnega rezultata je vključevanje fizioterapije in delovne terapije v proces rehabilitacije. Rezultat zdravljenja je v veliki meri odvisen tudi od volje in sodelovanja poškodovanca ali bolnika v procesu zdravljenja in rehabilitacije.

Naročanje na pregled

Na pregled se lahko naročite po telefonu ali izpolnite spodnji obrazec.

Specialisti plastične in rekonstrukcijske kirurgije

prim. Erik Vrabič, dr. med.

specialist plastične, rekonstrukcijske, estetske in splošne kirurgije

>> Preberite več

NAROČANJE NA PREGLED